Vršilka dolžnosti predsednice Venezuele Delcy Rodríguez je javno pozvala predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa k izbiri poti miru in dialoga. Njen poziv prihaja po dramatičnih dogodkih, ko so ameriške posebne enote v Venezueli zajele dotedanjega predsednika Nicolása Madura. Rodríguezova, ki je vodenje države prevzela po odločitvi venezuelskega vrhovnega sodišča in aretaciji Madura, poudarja, da morajo odnosi z ZDA ostati prioriteta venezuelske zunanje politike. Ameriški mediji, vključno s časnikom The New York Times, poročajo, da so bili ključni dejavnik za ameriško vojaško operacijo Madurovi javni nastopi, vključno z videoposnetki plesa. Ti so v krogu svetovalcev Donalda Trumpa utrdili prepričanje, da Maduro namenoma ignorira in zasmehuje uradna stališča Washingtona. Čeprav se je Rodríguezova obrnila na Trumpa s prošnjo po diplomatski rešitvi, ostajajo razmere v regiji napete, saj ZDA krepijo svoj vpliv po zajetju prejšnjega voditelja.

Venezuelski zunanji minister je v uradni izjavi poudaril, da Nicolás Maduro ostaja legitimni predsednik države, kljub poročilom o njegovem izginotju oziroma domnevni ugrabitvi s strani sil Združenih držav Amerike. Po besedah ministra državne institucije še naprej delujejo nemoteno, vlada pa vztraja pri kontinuiteti Madurove oblasti. Izjava prihaja v času globoke politične negotovosti, ko so se v javnosti pojavila vprašanja o prihodnosti venezuelske suverenosti in politične stabilnosti. Napetosti v državi so se stopnjevale po tem, ko so začele krožiti informacije o vojaški operaciji ZDA, uperjeni proti predsedniku in njegovi soprogi. Venezuelski državni vrh si prizadeva ohraniti nadzor nad situacijo, medtem ko opozicija in mednarodna skupnost pozorno spremljata dogajanje v Caracasu. Uradne oblasti v Venezueli vsakršne poskuse zamenjave oblasti označujejo za nelegitimne in pozivajo k spoštovanju ustavnega reda države.

ZDA so v Venezueli izvedle vojaško operacijo, ki je privedla do aretacije Nicolasa Madura. Kitajska je obsodila aretacijo in pozvala k njegovi izpustitvi, medtem ko naj bi aretacija Madura predstavljala udarec za Putinovo Rusijo, posebej v povezavi z ruskimi prihodki od nafte. Začasna predsednica Venezuele je ponudila sodelovanje z ZDA.

Članica odbora guvernerjev ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed), Lisa Cook, je vložila tožbo proti nekdanjemu predsedniku Donaldu Trumpu zaradi njegovega poskusa, da jo odstavi s položaja. Cook trdi, da je Trumpova poteza nezakonita in da krši njene pravice. Tožba, vložena na zveznem sodišču v Washingtonu, sproža vprašanja o politični neodvisnosti Fed. Cook zahteva sodno prepoved, ki bi preprečila njeno odstranitev.

Po aretaciji Nicolása Madura so potekale množične demonstracije v podporo venezuelski vladi, ki jih italijanski mediji niso poročali. Donald Trump je bil obtožen kršenja mednarodnega prava in želje po nadzoru nad venezuelskimi naftnimi rezervami. Jeffrey Sachs je izjavil, da ZDA ne zanimajo Združeni narodi ali pravo, ampak samo denar in nafta. Carlos Luis Rivero je izrazil zaskrbljenost zaradi vzpona globalnega fašizma.

Vrhovno sodišče Venezuele je za začasno voditeljico države imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je prevzela vodenje po tistem, ko so ameriške sile v obsežni vojaški operaciji zajele predsednika Nicolása Madura. Rodríguezova, ki velja za tesno zaveznico strmoglavljenega predsednika, je takoj napovedala odločen odpor proti ameriškemu posredovanju in zavrnila kakršno koli sodelovanje z Washingtonom. S tem je neposredno stopila v konflikt z zahtevami ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki si lasti oblast nad Caracasom in trdi, da so Združene države Amerike prevzele upravljanje države. Napetosti so se stopnjevale, ko je Trump v javnih izjavah namigoval na pripravljenost Rodríguezove za sodelovanje, kar pa je nova začasna predsednica ostro zanikala. Medtem ko Maduro ostaja v priporu v New Yorku, so ZDA po zračnih napadih in kopenski operaciji napovedale obdobje začasnega upravljanja države, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. Razmere v Venezueli ostajajo negotove, saj Rodríguezova obljublja nadaljevanje Madurove politike in kljubovanje tujim silam, kar povečuje tveganje za nadaljnje oborožene spopade v regiji.

Ustavni senat vrhovnega sodišča Venezuele je podpredsednico Delcy Rodriguez imenoval za začasno predsednico države. Odločitev je sledila izredni situaciji v Caracasu, kjer so ameriške posebne sile v soboto zjutraj izvedle vojaško operacijo in pridržale dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Sodišče je Rodriguezovi naložilo vodenje države v odsotnosti predsednika, s čimer so skušali zapolniti politično praznino v državi, ki jo pretresa tuje vojaško posredovanje. Dogodek predstavlja neposredno posledico stopnjevanja napetosti med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Po navedbah sodišča bo Rodriguezova opravljala funkcijo vršilke dolžnosti predsednice vlade in države, dokler se razmere ne stabilizirajo. Medtem ko vlada v Caracasu poskuša ohraniti kontinuiteto oblasti, opozicijske sile pod vodstvom Marie Corine Machado že oblikujejo vzporedne prehodne strukture, kar državo potiska v obdobje globoke ustavne in politične negotovosti.

Po poročanju lokalnih medijev je venezuelsko vrhovno sodišče odredilo, da podpredsednica Delcy Rodríguez prevzame vodenje države.

Donald Trump je po aretaciji Nicolása Madura zagrozil tudi kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Izjavil je, da ZDA ne izključujejo ukrepanja proti njemu. Poleg tega je Trump napovedal možnost drugega napada na Venezuelo, če venezuelske oblasti ne bodo izpolnile zahtev ZDA.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodriguez je v javnem nagovoru odločno zanikala trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je po domnevni aretaciji Nicolasa Madura prisegla kot nova predsednica države. Trump je pred tem na novinarski konferenci izjavil, da je Rodriguezova že prevzela funkcijo in da je ameriški državni sekretar Marco Rubio z njo že opravil pogovore o mirnem prehodu oblasti. Ameriški predsednik je še dodal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo do končne tranzicije. Rodriguezova je te navedbe označila za neresnične in poudarila, da Nicolas Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države. V svojem nastopu na državni televiziji je dejala, da so Združene države Amerike s svojimi dejanji pod izmišljenimi pretvezi napadle venezuelsko suverenost. Pozvala je k takojšnji izpustitvi Madura in njegove žene Cilie Flores ter poudarila, da je vlada pripravljena braniti državo in njene naravne vire. Kljub ostrim besedam je izrazila pripravljenost na sodelovanje z ameriško administracijo, vendar le v skladu z veljavno venezuelsko zakonodajo.

Nicolása Madura so prepeljali v New York, kjer ga bodo zaprli v zveznem zaporu in mu sodili zaradi trgovine z mamili. Po poročanju naj bi ga pridržali v zloglasnem Metropolitan Detention Center, kjer so bili zaprti že številni znani kriminalci. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo in njeno nafto. Države Zahodnega Balkana so se na ameriški napad na Venezuelo odzvale različno.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem pogovoru za Wall Street Journal ostro zavrnil namigovanja o poslabšanju svojega zdravstvenega stanja, ki so se v javnosti pojavila po objavi posnetkov, na katerih naj bi med uradnimi srečanji dremal. 79-letni predsednik je poudaril, da je njegova telesna pripravljenost "popolna", in zanikal kakršno koli utrujenost pred kamerami. Pojasnil je tudi izvor modric na svojih rokah, ki so sprožile številne teorije; po njegovih besedah so posledica rednega jemanja aspirina, ki mu ga zdravniki svetujejo v večjih odmerkih. Kljub predsednikovim zagotovilom se v ameriški javnosti krepijo ugibanja o njegovi zmožnosti za opravljanje funkcije v drugem mandatu. Razprave o njegovem duševnem in fizičnem zdravju so postale stalnica v političnem prostoru, še posebej po seriji javnih nastopov, kjer so kritiki opazili znake zmanjšane koncentracije. Trump, ki je znan po poudarjanju svoje vitalnosti, te navedbe označuje za poskuse diskreditacije s strani političnih nasprotnikov in medijev, medtem ko njegovi podporniki vztrajajo, da gre za običajne posledice staranja in napornega urnika.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v skladu z 233. členom venezuelske ustave začasno prevzela vodenje države. Do spremembe na vrhu oblasti je prišlo po tem, ko so Združene države Amerike izvedle vojaški poseg, ki je povzročil odsotnost predsednika Nicolása Madura. Rodríguezova, ki velja za prvo v liniji nasledstva, bo po navedbah uradnih virov funkcijo opravljala do stabilizacije političnih razmer oziroma izvedbe novih postopkov v skladu z ustavnim redom. Politična kriza v Venezueli se je močno zaostrila po večmesečnih napetostih med Caracasom in Washingtonom. Prevzem oblasti s strani Rodríguezove se dogaja v času, ko se država spopada z izrednimi razmerami in pritiski mednarodne skupnosti. Nova voditeljica bo morala nasloviti vprašanja notranje varnosti in gospodarske stabilnosti, medtem ko se sosednje države, predvsem Kolumbija, pripravljajo na morebitne nove valove beguncev in spremembe v regionalni energetski politiki.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v sredo, 31. decembra, ob 20. uri iz Elizejske palače nagovoril državljane v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru. Gre za predzadnji tovrstni nastop v njegovem mandatu, s katerim je skušal javnosti in političnim tekmecem dokazati, da kljub pomanjkanju trdne večine v narodni skupščini ohranja polno sposobnost ukrepanja in vodenja države. Nagovor je potekal v času, ko se predsednik pripravlja na svojo zadnjo celotno koledarsko leto na položaju, pri čemer se spopada z zahtevnim političnim okoljem in parlamentarno razdrobljenostjo. Predsednik je v govoru poudaril ključne usmeritve za leto 2026, pri čemer je skušal stabilizirati politično situacijo, ki so jo v preteklem letu zaznamovale številne menjave na vrhu vlade in notranji nemiri. Macronov nastop je bil usmerjen v iskanje ravnovesja med napovedanimi reformami in potrebo po družbenem soglasju, hkrati pa je služil kot utrditev njegove avtoritete v zadnjem delu predsednikovanja. Dogodek so v živo prenašali vsi glavni francoski mediji, saj predstavlja enega najpomembnejših letnih političnih mejnikov v državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil podatke o nedavnem zdravniškem pregledu, ki so ga opravili zdravniki Bele hiše. Po njegovih navedbah je zdravniško osebje potrdilo, da je njegovo zdravstveno stanje odlično, obenem pa je izpostavil, da je že tretjič zapored brezhibno opravil test kognitivnih sposobnosti. Trump je ob tem trdil, da je na vsa vprašanja odgovoril stoodstotno pravilno in da se noben predhodni ameriški predsednik ali podpredsednik ni odločil za tovrstno preverjanje. Objava zdravniških izidov sledi Trumpovim preteklim izjavam o ohranjanju visoke ravni mentalne ostrine. Predsednik je poudaril, da so zdravniki njegovo fizično in kognitivno pripravljenost ocenili kot idealno. Poročila o njegovem zdravju so v ameriški javnosti pogosto predmet razprav, zlasti v povezavi z njegovo sposobnostjo opravljanja predsedniške funkcije v primerjavi s političnimi tekmeci. Trump s temi objavami utrjuje svojo podobo vitalnega voditelja, kar je rdeča nit njegovih nastopov že od konca leta 2025.

Ameriški predsednik Donald Trump se je ostro odzval na objavo v časniku Wall Street Journal, ki je razkrila nove podrobnosti o njegovem zdravstvenem stanju in rutini, ki bi lahko nakazovale na upad kognitivnih sposobnosti. 79-letni predsednik je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da je v "popolnem zdravju" in da je že tretjič zapored brez napak opravil kognitivni test. V svojih objavah je poudaril, da bi morali biti takšni pregledi obvezni za vse kandidate za predsednika in podpredsednika ZDA. Kljub njegovim trditvam poročila sprožajo dodatna vprašanja o doslednosti njegovih izjav. Čeprav je pred meseci priznal, da je oktobra v bolnišnici Walter Reed opravil slikanje z magnetno resonanco (MRI), je v zadnjem intervjuju to zanikal in trdil, da je šlo le za hitrejši CT pregled. Bela hiša vzrokov za te preiskave, ki so vključevale tudi opazne modrice na njegovih rokah, še ni podrobneje pojasnila. Trump je prav tako zavrnil očitke, da bi med javnimi sestanki zaspal, in pojasnil, da so posnetki, ki krožijo v javnosti, zgolj ujeti trenutki mežikanja.

Časnik Wall Street Journal (WSJ) je v obsežnem prispevku, ki temelji na intervjuju z ameriškim predsednikom Donalom Trumpom in izjavah njegovih bližnjih sodelavcev, poročal o opaznih znakih staranja 79-letnega voditelja. Po navedbah vira naj bi se ti znaki kazali tako v njegovem javnem nastopanju kot tudi v zasebnem življenju. Trump naj bi po poročanju časnika pogosto ignoriral nasvete zdravniške stroke in se pri ohranjanju zdravja zanašal predvsem na svojo domnevno dobro genetiko. Poročilo izpostavlja, da so spremembe v kognitivnih sposobnostih in splošni vitalnosti postale predmet razprav znotraj predsednikovega ožjega kroga. Čeprav Bela hiša uradno ne potrjuje kolišnih koli zdravstvenih težav, WSJ navaja pričevanja, ki opisujejo razhajanja med Trumpovo javno podobo močnega voditelja in njegovo dejansko fizično ter mentalno pripravljenostjo. Razprava o starosti najvišjih političnih predstavnikov v Združenih državah Amerike ostaja ključna tema v tamkajšnjem političnem prostoru, saj vpliva na stabilnost in odločevalske procese v državi.

Donald Trump je v petek v Floridi osebno izbiral marmor in oniks za novo plesno dvorano v Beli hiši. Administracija si prizadeva, da bi do marca pridobila končno odobritev za 90.000 kvadratnih metrov veliko dvorano. Trump naj bi material kupil na lastne stroške.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za Wall Street Journal razkril, da redno uživa 325 miligramov aspirina na dan, kar močno presega priporočila njegovih osebnih zdravnikov. Trump je svojo odločitev utemeljil s prepričanjem, da visoki odmerki preprečujejo zgostitev krvi in varujejo srce, vendar so zdravstveni strokovnjaki ob tej novici izrazili resne pomisleke. Po njihovih navedbah predsednikovo samovoljno ravnanje drastično povečuje tveganje za notranje krvavitve, predvsem v želodcu in možganih. Zdravniški specialisti, vključno s profesorico Beverley Hunt in dr. Vinom Gupto, so poudarili, da aspirin pri starejših ljudeh draži želodčno sluznico, kar lahko povzroči razjede, anemijo in utrujenost. Posebej nevarno je tveganje za možganske krvavitve v primeru manjših poškodb glave. Poročila iz Bele hiše obenem nakazujejo na upadanje predsednikovega zdravja, kar naj bi potrjevala tudi njegova izjemno občutljiva koža; ta je menda zakrvavela že ob rahlem dotiku s prstanom med rokovanjem na strankarski konvenciji. Kljub opozorilom stroke Trump vztraja pri svojem režimu, ki ni v skladu z ustaljenimi protokoli za preventivno rabo zdravil.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ponovno imenoval Sébastiena Lecornuja za premierja, kar je poteza, ki po mnenju nekaterih analitikov poglablja politični razkol med Macronom, drugimi političnimi strankami in prebivalstvom. Ponovno imenovanje prihaja v času, ko se Macron sooča z vse večjimi izzivi in kritičnimi ocenami njegovega vodenja, nekateri pa menijo, da bi neuspeh Lecornuja lahko pomenil resne težave za Macrona in celotno državo. Komentarji poudarjajo, da se Macron, ki je nekoč veljal za politično čudo, zdaj sooča s krizo vodenja in mu grozi, da bo propadel zaradi lastne želje po moči.